Jezik, nabrušen proti dlaki

V torek igram Srečen, najprej v angleščini ob 17h, zvečer ob 20h v slovenščini (se mi zdi, odvisno od najavljenih). Oboje v Gleju. Vabljeni!

Na gostovanjih sem ga izvajal tudi v srbo-hrvaščini, tem mrtvem jeziku, ki smo se ga, moja generacija, še med zadnjimi učili iz HRT in stripov Slobodne Dalmacije.

In sem že zdaj živčen. Kljub že tridesetim ponovitvam je, ker sem pač amater, edini način, da Srečen izvedem dobro, ta, da ga vsakič znova mislim. In mislit ga je treba v jeziku, ki ga govoriš. Ampak Srečen se ne da podnaslovit. Tudi ne bi bilo OK. Srečen mora živet, dihat z dvanajsterico, ki me obišče.

Še vedno pa sta SI in ENG moja materna jezika. Angleščina se je noter prikradla, ko sem še v osnovni šoli začel programirat. In brat. In gledat Star Trek. (In, uraden izgovor je, da je bil na Sky One tik pred Star Trekom, 90210.) In v njej znam mislit. Ne vem (ker ne gledam) ampak zdi se mi, da ko igram v SRB-CRO (YU?) prevajam iz slovenščine in se izvedba zato malo vleče.

Meh. Skratka. Še kdo ni videl? Pridite. Z dobro publiko vedno uživam, feedback pa tudi ni slab.

Ker si očitno zelo rad produkcijsko zakompliciram projekte, je tudi ta načeloma narejen na rezervacije@glej.si. Javite tudi, če ste vege. In ne se najest pred obiskom.

Danes pa sem prvič resneje zagrizel v koncept Volje do volje, ki je nekakšno nadaljevanje projekta Jure Novak: Zato sem srečen in bo v Glej prikapljal jeseni 2014, če bo današnji oddan špeh prijave uspešen, pa že maja na Eurotopiques. Držite pesti!

Na fotki Urške Boljkovac Maks na enem od prvih Srečnih večerov bere Medvedka Puja. Zadnjič sva se z ženo ustavila na kosilu na Vranskem, kjer je zdaj doma, in mu nazdravila. Maks!

urskaboljkovac, novak (13)

Posted in Uncategorized