Zapis na izhodu

Festival Exodos se bliža in poleg režije slovenske različice odličnega projekta Prostor tišine so mi zaupali tudi uraden, hišen blog.

noname

Mnjahm. Še nikoli nisem bil bloger. Prestar sem za blogerja.

Zato raje recimo, da sem zapisnikar. Zapisujem. Zapiskujem.

Zapisnik številka ena (1).

Na sestanku v zakajeni pisarni Exodosa. Pisarna ima patino devetdesetih, vključno z zastarelimi digitalijami (en ventilator škripa, grafična kartica bo zdaj zdaj fuč), slabo instant kavo (mleka danes ni, hladilnik pa tako ali tako zmrzuje) in dizajnom Ajaxa. Festival je letos polnoleten in ata Ajax je baje poklical mačeho Natašo (festival je prevzela, ko je bil star šest let), češ, “ob polnoletnosti pa moram bit spet zraven”. In je, sodobno, vijolično je.

Dami, odgovorni za dim, prej omenjene patine ne kažeta. Nekaj … imanentno živega, ženskega je v miru, ki ga sevata Nataša in Katja, kljub temu, da sedita na kupu nedorečenih in nepovezanih logističnih nočnih mor.

Vsak festival je urgentno stanje. In je praznik, praznovanje. Vsak praznik je urgentno stanje. In če je moj impulz, da se za praznik postavim za žar ali ob glasbeni stolp, obstaja tip ljudi, ki izžarevajo zaupanje v to, da se bodo stvari nekako vendarle sestavile, umirile, izpeljale. In jih mirijo, peljejo. “Med festivalom bo več časa”, reče Katja. Med festivalom? Kako?

Etchells seva podoben mir. Predvidevam, da je tovrsten mir potreben, da sediš na prelomnicah med performance artom, vizualnimi umetnostmi (v njegovem primeru bi rekel raje “režijo pogleda”) in literaturo. In da te vsa tri področja dojemajo kot cutting edge.

“Ni pomembno v katerem mediju delam, vse je povezano z nastopanjem. […] Od tod pride moje razumevanje. Tudi ko pišem roman, razmišljam o pisanju v smislu, kako ‘nastopa’ v bralcu.”

V okviru Exodosa je prvič kurator časa. Prostor kurira že vrsto let.

“Na čuden način se je izbor naredil sam. Nekaj ‘kosov’ sem tako ali tako mislil pripeljat, bili so si podobni v smislu odnosa do gledalcev. […] Večini projektov je lasten preprost, jasen, domačen pristop k biti-v-predstavi. Imajo relativno preprosta pravila, pristope k uporabi materialov in teles, transparentni so. Večinoma gre za stvari, ki sem jih izkusil v zadnjih desetih letih, ali pa sem imel kaj z njimi.”

Zapiskoval bom torej osebno izkušnjo gospoda, ki sem ga v fojerju hotela pričakal kot zaljubljena srednješolka. In festival, ki poleg Etchellsove izbire predstavlja še fokus na Azijo, ki bo gotovo presegel orientalizem, kot ga prezirajo slovenski poznavalci azijskih kultur.

Vljudno se ponujam v branje. Opravičite, prosim, zaupanje festivala. In honorar. (Jej! Honorar!)

Če je verjeti Jedrt, boste nadaljevanje brali na dobro obiskanem portalu SiGledal.

Na izhodu vaš,

Jure

Posted in Exodos, Teater

Arhiv